Kdo je bil doktor Janko Šlebinger, po katerem nosi naša podružnična šola ime?
Spoznali ga bomo s pomočjo štirih ključnih besed:
KDO?
KDAJ?
KAJ?
POMEN
KDO?
Janko Šlebinger se je rodil leta 1876 v kraju Ledinek pri Zgornji Ščavnici (občina Sv. Ana) kot deveti otrok malega kmeta očeta Jožefa in mame Ane.
Po končani osnovni šoli je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru. Po maturi je na Dunaju najprej začel študirati bogoslovje, a si je po enem letu premislil in se prepisal na študij slovenščine in nemščine. Zaposlil se je kot profesor na gimnaziji v Ljubljani in kasneje v Novem mestu. Več kot 20 let (1906-1925) je poučeval dijake. Šele dosti kasneje, ko je napolnil že petdeset let, začel delati kot bibliotekar v Državni biblioteki (ta se od 1945 imenuje Narodna in univerzitetna knjižnica). Postal je ravnatelj najpomembnejše knjižnice in to delo opravljal 19 let. Po upokojitvi se je vrnil v domač kraj. Na svojem domu v Gornji Radgoni je živel do smrti leta 1951.
Manj znane besede:
klasična gimnazija: je gimnazija, kjer se dijaki poleg slovenščine in prvega tujega jezika (npr.: nemščina , angleščina, francoščina) obvezno učijo latinščine.
latinščina: je mrtev jezik, ki že stoletja vpliva na žive jezike. Mrtev jezik pomeni, da ga danes več ne govori noben narod. Vsi romanski jeziki (npr.: italijanščina, francoščina, portugalščina, španščina…) izhajajo iz latinščine. Latinščina se uporablja v pravu, naravoslovju (npr. v medicini: vsi deli človeka so poimenovani v tem jeziku, vse živali in rastline imajo tudi latinska poimenovanja)
matura: je zaključek izobraževanja v srednjih šolah
bogoslovje: veda o bogu
biblioteka: izhaja iz besede biblion = knjiga (grško), biblioteka = zbirka knjig, je knjižnica
bibliotekar: kdor je zaposlen v biblioteki / knjižnici je bibliotekar / knjižničar
dijak: učenec srednje šole
profesor: kdor poučuje, predava na (danes tudi na osnovni), srednji, višji, visoki šoli
KDAJ?
Kraji, ker živimo, tudi rojstni in smrti Janka Šlebingerja, danes spadajo v Republiko Slovenijo. A vedno ni bilo tako:
ko se je rodil (1876), je ta del ozemlja spadal / sodil v Avstro-Ogrsko monarhiji / cesarstvo, ki je imela 2 glavni mesti Dunaj in Budimpešto. Umrl je v času države Federativna ljudska republika Jugoslavija. Vse pa se je dogajalo na prostoru današnje republike Slovenije. Zgodovina je spreminjala meje držav, kraji in ljudje pa so ostajali.
V Šlebingerjevem času so učenci obiskovali osnovno šolo v domačem kraju (šola je trajala 4 leta), potem pa so se morali odpraviti v gimnazijo v večji bližji kraj, Maribor. Študirat so hodili na Dunaj. V Ljubljani še ni bilo mogoče izbirati med različnimi vrstami študija. To je bilo mogoče na Dunaju, ki je bil prestolnica. Številni Slovenci so študirali tam.
Manj znane besede:
rojak: iz istih krajev, iz iste pokrajine, iz iste države
prestolnica: glavno mesto
KAJ?
Doktor Janko Šlebinger je bil v svojem življenju marsikaj!
Bil je profesor, bibilotekar/ knjižničar in ravnatelj/direktor najpomembnejše knjižnice v Ljubljani. Ta se je najprej imenovala Državna biblioteka in se kasneje preimenovala v Narodno in univerzitetno knjižnico. Tako se imenuje tudi danes.
Kaj je glavna naloga Narode in univerzitetne knjižnice: njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. Poleg tega je osrednje / glavna državna knjižnica
Janko Šlebinger je bil bibliograf, leksikograf, litararni zgodovinar, pisal je tudi pesmi.
Manj znane besede:
bibliografija: izhaja iz besed biblion = knjiga in grafein = pisati => pisati bibliografijo .
Bibliografija je po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del.
bibliograf: izhaja iz besed biblion = knjiga in grafein = pisati => tisti, ki se ukvarja / sestavlja bibiliografijo
leksikon: izhaja iz beside lexicon biblion => besednjak, slovar
leksikograf: izhaja iz beside lexis = govor in graphein = pisati.
Leksikograf je tisti, ki piše slovarje, sestavljalec ali pisec slovarjev, slovaropisec
urednik: urednik ureja časopise, revije.
Urednik pripravi neko besedilo v končno obliko, preden je objavljeno v knjigi, časopisu, reviji.
Literarni zgodovinar: literarni zgodovinar strokovnjak za posamezno nacionalno literaturo.
Šlebinger je napisal je veliko kratkih poročil, daljših ocen knjig, revij, umetniških razstav in drugih kulturnih dogodkov doma in po svetu, zlasti med vojno
Manj znane besede
literature: književnost
nacionalno: narodno
Njegovo delo:
Seznam imen za slovenski biografski leksikon (1922) (COBISS), bil njegov sourednik (1.–3. zvezek, 1925–1928), pripravil članke za okrog 200 oseb
Literarnozgodovinsko je obravnaval slovensko književnost od 17. stoletja dalje
Sestavljanje tekoče splošne slovenske bibliografije v zbornikihSlovenske matice 1903–1907
Sestavljanje tekoče splošne slovenske bibliografije v zbornikihSlovenske matice 1903–1907
Dr. Janko Šlebinger je z izdajo Slovenske bibliografije 1907-12 postal vodilni slovenski bibliograf.
Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1913.
Slovenska bibliografija za l. 1907 – 1912. Ljubljana: Matica Slovenska, 1913.
Nemščina brez učitelja: del 1: nemška slovnica za samouke. Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1913.
Nemščina brez učitelja: del 2: slovensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1916.
Album slovenskih književnikov. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928.
Publikacije Slovenske matice: od leta 1864 do 1930. Ljubljana: Slovenska matica, 1930.
Bibliografija slovenske kmetijske literature 1919 – 1938. Ljubljana: Kmetijska zbornica, 1939.
POMEN
Ali se zavedamo pomena dr. Janko Šlebingerja? Kako se ga spominjamo?
Po njem se imenuje Podružnična šola dr. Janka Šlebingerja Gornja Radgona.
V aleji velikih je postavljenih 10 spomenikov pomembnih domačinov. Od leta 2010 tudi spomenik dr. Janku Šlebingerju, ki ga je ustvaril kipar Metod Ferlinc.
Meščanska hiša v kateri je živel, je obnovljena. Vzidano ima spominsko ploščo z napislov: «V tej hiši sta živela in umrla bibliotekarja dr. Franc Simonič in dr. Janko Šlebinger, utemeljitelja slovenske bibliografije«. Hiša je tipičen primer meščanske hiše iz prve polovice 19. stoletja, ki ima zraven umetnostno-zgodovinskega pomena predvsem spominski pomen.
Manj znane besede:
meščan: prebivalec mesta
tipično: značilno
Pripravila: Janja Miladinović Loncner
